Dan 23. 7. 2020 si bo še prav posebej zapomnil naš CTO Grega Prešeren, ki je v prostem času navdušen kolesar in zvesti uporabnik Garminovih pametnih naprav. Vsak trening se zaključi z avtomatično sinhronizacijo podatkov iz pametne naprave (ure, števca) v Garminov oblak, sledi pa vsakič znova navdušen pregled analize treninga, ki ga zgenerira pametna Garminova aplikacija. Tokrat žal ni šlo. Storitve Garmin Connect services ne delujejo. Zaradi izsiljevalskega virusa, ki je posledično ustavil delovanje mobilne in spletne aplikacije za vse Garminove uporabnike po celem svetu, so pametne naprave postale »neumne«. Večina pametnih funkcij je namreč dosegljivih izključno preko spletne ali mobilne aplikacije. Vse Garminove pametne naprave so kar naenkrat postale nič kaj dosti uporabne, in temu bo tako vse dokler težava z izsiljevalskim virusom pri Garminu ne bo odpravljena.
Ker gre digitalizacija v smer, da bo kmalu prav vse v oblaku, se lahko le vprašamo, kakšne bi bile posledice, če bi se na takšen način zaustavila kakšna druga, še pomembnejša storitev. V času pametnih hiš, avtonomnih vozil, pametnih tovarn in »pametnih« še kaj mora biti kibernetska varnost ena izmed najpomembnejših sestavnih delov celotne storitve.
Kaj lahko ponudniki oblačnih storitev naredijo že danes, da do takšnih neprijetnosti ne bo prihajalo?
Informacijska okolja danes so dobesedno »živ organizem«. Vsak dan je kaj novega, ki lahko vpliva na kibernetsko-varnostno držo, pa naj gre za popolnom novo IT napravo, novo funkcionalnost v aplikaciji, novo objavljeno varnostno ranljivost ali celo za popolnoma novo idejo kreativno razmišljujočega hekerja.
Da bi bili prav vsak dan korak pred hekerji, je potrebno vzpostaviti sistem za kontinuirano preverjanje učinkovitosti varnostnih mehanizmov. Neprestano preverjanje varnostnih mehanizmov je najmanj, kar lahko ponudniki tovrstnih storitev danes storijo za to, da bodo storitve varne in na voljo vsem v vsakem trenutku.