{"id":2674,"date":"2020-12-09T16:49:31","date_gmt":"2020-12-09T15:49:31","guid":{"rendered":"https:\/\/www.carbonsec.com\/?p=2674"},"modified":"2020-12-10T10:02:19","modified_gmt":"2020-12-10T09:02:19","slug":"varnostno-ozavescanje-kot-celostna-resitev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/varnostno-ozavescanje-kot-celostna-resitev\/","title":{"rendered":"Kako lahko v podjetju sodelujeta realni pentester in virtualni ribi\u010d?"},"content":{"rendered":"\n

Dobro smo \u017ee zakorakali v december, ki bo letos kljub svoji druga\u010dnosti zagotovo \u0161e vedno poln daril in prazni\u010dnega pri\u010dakovanja novega leta. Sode\u010d po obvestilih v spletnih trgovinah glede zamikov pri dobavi se letos mnogo ve\u010d uporabnikov odlo\u010da za spletne nakupe kot v prej\u0161njih letih. \u010ce so statistike \u017ee do zdaj kazale, da je december za spletne napadalce najbolj produktiven mesec, v tem oziru letos zagotovo ne bo ni\u010d druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Kot navajajo v blogu KnowBe4<\/a>, je Nizozemska dav\u010dna uprava sporo\u010dila, da so letos do decembra zabele\u017eili \u017ee 150.000 napadov s socialnim in\u017eeniringom. To je \u0161tirikrat ve\u010d kot v celem letu 2019. Nizozemska iniciativa Fraudehelpdesk<\/a><\/em>, ki pomaga \u017ertvam napadov z ribarjenjem, pa je ocenila, da bo v letu 2020 skupno vsaj dvakrat toliko napadov kot v 2019. Na podlagi teh podatkov lahko spletne prevarante ozna\u010dimo kot vojne dobi\u010dakarje v \u010dasu epidemije COVID-19.<\/p>\n\n\n\n

Razli\u010dna delovna okolja in razpr\u0161enost podatkov so vaba za napadalce<\/h2>\n\n\n\n

Kateri dejavniki vplivajo na to, da hekerji s tak\u0161no vnemo pripravljajo nove napade in jih usmerjajo v vedno ve\u010dji krog ljudi? Razdelimo jih lahko v tri glavne segmente.<\/p>\n\n\n\n

Delo v razli\u010dnih delovnih okoljih<\/strong> …<\/h3>\n\n\n\n

… v pisarni, doma, na vikendu, morda \u0161e kje. Delovni okolji v pisarni in doma se infrastrukturno bistveno razlikujeta. Upamo si trditi, da velika ve\u010dina gospodinjstev svojega doma\u010dega omre\u017eja nima tako mo\u010dno varnostno za\u0161\u010ditenega, kot so poslovna omre\u017eja. V poslovnem okolju \u017ee z namenskimi napravami in politikami varovanja podatkov poskrbimo, da so tako uporabniki kot podatki v omre\u017eju ustrezno za\u0161\u010diteni, blokiramo dolo\u010dene spletne storitve ipd. V doma\u010dem omre\u017eju ima uporabnik dostop do \u0161ir\u0161ega in bolj odprtega nabora storitev. Morda se razlike niti ne zaveda, saj ga v pisarni pred pastmi raznih vti\u010dnikov in izvr\u0161ljivih kod \u0161\u010diti \u017ee sistemska oprema. V drugem okolju pa lahko nevede na ra\u010dunalnik namesti \u0161kodljivo programje.<\/p>\n\n\n\n

Razpr\u0161enost podatkov na razli\u010dnih napravah<\/strong>… <\/h3>\n\n\n\n

… na slu\u017ebenem ra\u010dunalniku, prenosniku, tablici in telefonu. Prehajanje med lokacijami obi\u010dajno pomeni tudi uporabo ve\u010d razli\u010dnih naprav. Poleg tega pogosto zasebne naprave uporabljamo v poslovne namene ali obratno. Do tega lahko privedejo obveznosti in potrebe drugih dru\u017einskih \u010dlanov (npr. v \u010dasu \u0161olanja na daljavo otroci uporabljajo naprave star\u0161ev za \u0161olsko delo), kar lahko vodi do nenamernega razkritja podatkov ali namestitve \u0161kodljive programske opreme na slu\u017ebene naprave. Ne smemo zanemariti niti dejstva, da lahko nekateri uporabniki ravnajo tudi z miselnostjo \u00bbdale\u010d od o\u010di, dale\u010d od srca\u00ab – \u010de CISO ne vidi, kaj po\u010dnem, lahko malo prekr\u0161im pravila.<\/p>\n\n\n\n

Druga\u010dna izraba miselnih kapacitet med delovnim \u010dasom<\/strong> …<\/h3>\n\n\n\n

… usklajevanje dela in zasebnega \u017eivljenja v \u010dasu dela od doma. Do neprevidnosti pri prepoznavanju spletnih napadov nas lahko enostavno privede tudi preobremenjenost oz. razpr\u0161enost na\u0161ih mislih na (pre)ve\u010d razli\u010dnih dejavnosti. Med usklajevanjem dela doma, pripravljanjem kosila in morda \u0161e skrbjo za \u0161olanje in varstvo otrok mimogrede prehitro preberemo kak\u0161no sporo\u010dilo in kliknemo na povezavo, na katero ne bi smeli.<\/p>\n\n\n\n

Vse navedeno prigovarja trditvi, da smo uporabniki najla\u017eja tar\u010da hekerjev. Kako lahko torej kot skrbniki ali odgovorni za informacijsko varnost v organizaciji poskrbite, da bodo va\u0161i uporabniki prepoznali spletne prevare in se bodo vedli odgovorno, ne glede na to, kje in kako delajo? In da bodo va\u0161i podatki varni tako v poslovnem omre\u017eju kot v zasebnih omre\u017ejih va\u0161ih zaposlenih?<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010d do uspeha je trening varnostnega ozave\u0161\u010danja<\/h2>\n\n\n\n

Zakaj trening in ne enostavno te\u010daj ali izobra\u017eevanje? Ker je to proces, ki se ne zaklju\u010di po tedenskem ali dvotedenskem izobra\u017eevanju, temve\u010d traja ves \u010das, ko je uporabnik dejaven na spletu.<\/p>\n\n\n\n

Hekerji sledijo razvoju vedno novih tehnologij in storitev ter svoje napade prilagajajo, tako da prelisi\u010dijo najnovej\u0161e varnostne popravke in pridejo do najla\u017eje tar\u010de \u2013 uporabnika. Izmi\u0161ljujejo si nove na\u010dine, kako dose\u010di, da bo \u00bbpadel na finto\u00ab. Zato se moramo tudi uporabniki ves \u010das izobra\u017eevati. Tako kot morajo \u0161portniki ves \u010das trenirati, \u010de \u017eelijo ostati v vrhunski formi. \u010ce bi Ilka \u0160tuhec nehala trenirati, ko je osvojila prvo medaljo v svetovnem pokalu, druge zagotovo ne bi osvojila. Tekmice bi jo \u00bbpovozile\u00ab. In v bolj rekreativnih vodah \u2026 \u010de \u017eeli\u0161 prete\u010di 10 km, bo\u0161 svoj cilj te\u017eko dosegel, \u010de bo\u0161 \u0161el dvakrat na mesec na \u0160marno goro. Pomembno je, da treniramo redno in se odzivamo na spremembe v okolici.<\/p>\n\n\n\n

Kot uporabniki informacijske tehnologije smo dol\u017eni spremljati dogajanje na na\u0161ih napravah s \u0161iroko odprtimi o\u010dmi in se odzivati na vse neobi\u010dajne dogodke. Ker pa v realnem \u017eivljenju pogosto velja rek, da se u\u010dimo na napakah, je v na\u0161i panogi najbolje, da za nabiranje napak ustvarimo simulirane neobi\u010dajne dogodke<\/a>. Tako bodo uporabniki \u00bbpadli na finto\u00ab, ko ta ne bo dejansko \u0161kodljiva. Ko se bodo soo\u010dili z resni\u010dnim napadom, pa se bodo znali pravilno odzvati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

<\/a><\/p>\n\n\n\n

Realni pentester in virtualni ribi\u010d poskrbita za optimalen trening<\/h2>\n\n\n\n

Kako naj se podjetje loti tak\u0161nega treninga? S celostno re\u0161itvijo, ki vklju\u010duje:<\/p>\n\n\n\n