Katere gro\u017enje in napadi so najbolj zaznamovali leto 2020? Katere panoge so bile najpogosteje na udaru? Kako ka\u017ee kibernetski varnosti v 2021 in kaj lahko storite, da bo va\u0161e podjetje letos odpornej\u0161e kot je bilo lani?<\/p>\n\n\n\n
Katere varnostne gro\u017enje so v 2020 stopile na zmagovalni oder?<\/h2>\n\n\n\n
Po podatkih poro\u010dila ISACA State of Cybersecurity Report 2020<\/a> so najpogostej\u0161i napadi s socialnim in\u017eeniringom. Teh je 15 %. Na drugem mestu je z 10 % t. i. APT (angl.: advanced persistent threat). Predstavniki tovrstnih gro\u017eenj so organizirane skupine, ki dlje \u010dasa prikrito pripravljajo in izvajajo \u0161kodo v korporativnih okoljih.<\/p>\n\n\n\n Tretje mesto pa si delita izsiljevalska programska oprema in neposodobljeni sistemi. Vsaka od teh gro\u017eenj predstavlja 9 % vseh gro\u017eenj, ki so se pojavile v letu 2020. Pri tem velja omeniti, da velik dele\u017e napadov z izsiljevalsko programsko opremo izhaja iz napadov s socialnim in\u017eeniringom. Pogosto namre\u010d uporabnik najprej prejme elektronsko po\u0161to z napadom z ribarjenjem, ki se nadaljuje z izsiljevalskim programjem.<\/p>\n\n\n\n Izbor panog oz. podro\u010dij, ki so jih spletni napadalci najve\u010dkrat izbrali za svoje tar\u010de, je bil mo\u010dno povezan s pandemijo COVID-19. Napadi s socialnim in\u017eeniringom<\/strong> so se za\u010deli v obliki la\u017enih objav ali oglasov intenzivneje pojavljati na dru\u017ebenih omre\u017ejih.<\/p>\n\n\n\n Ogromno napadov je bilo izvedenih v zdravstvu, kjer se je ribarjenje najpogosteje nadaljevalo z izsiljevalsko programsko opremo<\/strong>. Zdravstveni podatki posameznikov so namre\u010d ogromno vredni \u2013 za podatke o eni osebi lahko od\u0161tejete tudi 1000 USD. Za primerjavo, podatki o kreditni kartici vas po podatkih Forbesa<\/a> stanejo 12 \u2013 20 USD, e-po\u0161tni naslovi pa 100 USD.<\/p>\n\n\n\n S selitvijo \u0161olstva in dela v doma\u010da okolja se je ob\u010dutno pove\u010dala uporaba videokonferen\u010dnih sistemov. Tudi tukaj so napadalci hitro ugotovili, kako prevzeti poverilnice<\/strong> sodelujo\u010dih, ukrasti gostiteljstvo in preko videokonferen\u010dnega sistema priti do podatkov na ra\u010dunalnikih ali sistemih.<\/p>\n\n\n\n Kraja osebnih podatkov je bila v 2020 zlasti problemati\u010dna v turizmu. To panogo je \u017ee sama koronakriza mo\u010dno prizadela, nekatere najve\u010dje svetovne verige pa so se spopadale \u0161e s hekerskimi napadi. Prevzeti so bili podatki ve\u010d tiso\u010d gostov, kar gotovo ne vpliva pozitivno na ugled ponudnika turisti\u010dnih storitev.<\/p>\n\n\n\n Vezano na pogostost napadov s socialnim in\u017eeniringom in izsiljevalsko programsko opremo je glavno ozko grlo zagotovo uporabnik \u2013 zaposleni v organizaciji ali uporabnik v zasebnem \u017eivljenju. Ob prepletanju delovnega in doma\u010dega okolja je \u0161e toliko bolj pomembno, da so zaposleni visoko varnostno ozave\u0161\u010deni in znajo prepoznati napade bodisi v obliki elektronski sporo\u010dil ali oglasov na dru\u017ebenih omre\u017ejih.<\/p>\n\n\n\n Gesla so za mnogo uporabnikov ena bolj nadle\u017enih \u00bbvarnostnih muh\u00ab. Pri svojem delu zaposleni uporabljajo ve\u010d razli\u010dnih aplikacij, ki zahtevajo uporabo gesla. \u010ce k tem dodamo \u0161e zasebne aplikacije, se gesel kar hitro nabere ve\u010d kot deset. Ker smo ljudje nagnjeni k poenostavitvam, si radi izberemo enako geslo za ve\u010d aplikacij ali pa vsa gesla shranimo (npr. v brskalniku). S tem pa postanemo mi in na\u0161e podjetje lahka tar\u010da napadalcev, ki shranjena gesla prevzamejo.<\/p>\n\n\n\n Veliki informacijski sistemi so s stali\u0161\u010da varnostnih posodobitev velik zalogaj. Dnevno spremljanje potencialnih ranljivosti in name\u0161\u010danje varnostnih popravkov sta v marsikateri organizaciji delo, ki preprosto ne pride na vrsto. V veliko pomo\u010d so orodja za avtomatsko spremljanje ranljivosti (vulnerability scanner), a \u017eal niso prilagojena va\u0161emu okolju. Ta orodja odpravijo ranljivosti glede na njihovo kriti\u010dnost. A stopnja kriti\u010dnosti posamezne ranljivosti v va\u0161i organizaciji ni enaka kot v sosednjem podjetju. Na kriti\u010dnost ranljivosti vplivajo varnostne nastavitve posameznih podsistemov znotraj va\u0161ega informacijskega sistema. Samo na orodje za prepoznavo in odpravljanje ranljivosti se torej pri name\u0161\u010danju varnostnih popravkov ne gre zana\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n Po podatkih portala Forbes se nam letos na podro\u010dju kibernetske varnosti obeta prav tako pestro dogajanje, kot je bilo lani. Po napovedih se bodo napadi usmerili bolj na podro\u010dje intelektualne lastnine, verjetno pa bo vse odvisno od splo\u0161nega globalnega dogajanja \u2013 politi\u010dnega, ekonomskega in zdravstvenega.<\/p>\n\n\n\n Vodje podjetij po vsem svetu se zavedajo pomena kibernetske varnosti, saj bo po podatkih revizijske hi\u0161e PWC 55 % podjetij pove\u010dalo sredstva za zagotavljanje kibernetske varnosti, prav tako jih bo dobra polovica dodatno zaposlovala strokovnjake s tega podro\u010dja.<\/p>\n\n\n\n Glede na ozka grla, prepoznana v letu 2020, se je smiselno osredoto\u010diti na krepitev podro\u010dij, s katerimi lahko te vrzeli odpravite ali vsaj omilite.<\/p>\n\n\n\n Predavanje o pomenu kibernetske varnosti enkrat letno \u017ee dolgo ni ve\u010d dovolj. Podro\u010dje se hitro spreminja in prav vsak uporabnik katerega koli informacijske sistema lahko \u017ee v naslednjem trenutku postane \u017ertev hekerskega napada. Izobra\u017eujte svoje zaposlene vsak dan, izzovite jih s simulacijami resni\u010dnih napadov<\/a> v razli\u010dnih oblikah. Tako se bodo izurili v prepoznavanju \u0161kodljivih vsebin. V vsakdanjem \u017eivljenju bodo odgovorno ravnali tako v slu\u017ebenem kot v doma\u010dem okolju, saj jih bo trening pripravil na to, da lahko \u017ertev napada postanejo ne glede na lokacijo in napravo.<\/p>\n\n\n\n Za poslovno kriti\u010dne sisteme vpeljite ve\u010dfaktorsko avtentikacijo. Z vsako dodatno stopnjo avtentikacije hekerju postavite nov zid, ki ga mora razbiti, \u010de \u017eeli priti do va\u0161ih podatkov. Kjer ocenite, da uporaba ve\u010dfaktorske avtentikacije ni potrebna, zahtevajte uporabo mo\u010dnih gesel, ki morajo vsebovati velike in male \u010drke ter \u0161tevilke. Zaposleni naj za razli\u010dne sisteme uporabljajo razli\u010dna gesla. S sodobnimi sistemi za upravljanje identitet in dostopa lahko zahteve glede uporabe gesel u\u010dinkovito sistemsko uredite in nadzirate.<\/p>\n\n\n\n Stalno varnostno preverjanje informacijskega sistema je zagotovo najbolj zanesljiva re\u0161itev za doseganje mo\u010dne kibernetske varnosti. \u0160e vedno velja priporo\u010dilo, da naj organizacija vsaj enkrat ali dvakrat letno izvede varnostni pregled oz. penetracijski test informacijskega sistema. A prav leto 2020 nam je pokazalo, da se v pol leta svet lahko za\u010dne vrteti popolnoma druga\u010de. Zato naj velja, da podjetje glede na obseg informacijskega sistema dolo\u010di periodo izvajanja avtomatskih penetracijskih testiranj<\/a>. Tak\u0161na orodja odkrijejo ranljivosti v sistemu, jih posku\u0161ajo izrabiti in na podlagi rezultata tudi odpraviti. Tako bodo v va\u0161em sistemu vedno odpravljene tiste ranljivosti, ki dejansko ogro\u017eajo va\u0161e poslovanje. \u010ce ste tudi ponudnik mobilne aplikacije, poskrbite, da bo va\u0161a aplikacija pred produkcijo varnostno preverjena in izvedite penetracijski test<\/a> ob vsaki spremembi kode aplikacije.<\/p>\n\n\n\n Ta tri priporo\u010dila naj bodo va\u0161e vodilo pri krepitvi kibernetske odpornosti va\u0161e organizacije. Tako bo krmarjenje skozi izzive leta 2021 varnej\u0161e in stabilnej\u0161e.<\/p>\n\n\n\n \u0160e za konec: V ve\u010dini velikih organizacij je varnostnih re\u0161itev \u017ee dovolj, morda celo kak\u0161na preve\u010d. Pogosto se izka\u017ee, da je potrebno le fino nastavljanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Poleg pandemije COVID-19 je leto 2020 zaznamovala tudi pandemija kibernetskih napadov, ki so bili v mnogih primerih tesno povezani z zdravstveno krizo. Spletni napadalci so s pridom izkoristili vsesplo\u0161no zmedo ob reorganizaciji delovnih okolij in selitvi tako delovnih mest kot \u0161olstva na splet. Raziskave ka\u017eejo, da je bilo v letu 2020 izvedenih kar dvakrat toliko […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":2788,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_genesis_hide_title":false,"_genesis_hide_breadcrumbs":false,"_genesis_hide_singular_image":false,"_genesis_hide_footer_widgets":false,"_genesis_custom_body_class":"","_genesis_custom_post_class":"","_genesis_layout":"","footnotes":""},"categories":[67],"tags":[],"class_list":["post-2782","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-blog-sl-2","entry"],"yoast_head":"\nKdo je bil najbolj na udaru?<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2021\/01\/work-from-home-1024x768.jpg\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\nGlavna ozka grla v kibernetski varnosti organizacij<\/h2>\n\n\n\n
1. Uporabnik<\/h3>\n\n\n\n
2. Politike uporabe gesel<\/h3>\n\n\n\n
3. Varnostno posodabljanje sistemov<\/h3>\n\n\n\n
Kako se v 2021 lahko kibernetsko okrepite?<\/h2>\n\n\n\n
1. Poskrbite za stalno varnostno ozave\u0161\u010danje<\/h3>\n\n\n\n
2. Naj ve\u010dfaktorska avtentikacija in mo\u010dna gesla postanejo pravilo<\/h3>\n\n\n\n
3. Redno izvajajte penetracijske teste<\/h3>\n\n\n\n