{"id":5108,"date":"2023-10-26T15:53:50","date_gmt":"2023-10-26T13:53:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.carbonsec.com\/?p=5108"},"modified":"2023-11-09T13:08:09","modified_gmt":"2023-11-09T12:08:09","slug":"smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/","title":{"rendered":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/a>
\u010clanek je bil prvotno objavljen v reviji Ban\u010dni vestnik, 2023\/09.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
\n

Kibernetska varnost je v zadnjih letih zagotovo postala ena klju\u010dnih prioritet ban\u010dnega in \u0161ir\u0161ega finan\u010dnega sektorja. Velike baze uporabnikov, ogromne koli\u010dine ob\u010dutljivih podatkov in finan\u010dna sredstva, ki so povezana s temi podatki, postavljajo finan\u010dne institucije v posebej ranljiv polo\u017eaj. Od napadov na ban\u010dne sisteme in uporabnike imajo organizirane hekerske skupine direktno finan\u010dno korist, kar je najve\u010dkrat tudi njihov kon\u010dni cilj. Kot odgovor na vedno naprednej\u0161e oblike napadov vpeljujejo odgovorni za kibernetsko varnost strate\u0161ke na\u010dine upravljanja kibernetske varnosti. V pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku bomo naslovili najpogostej\u0161e ranljivosti in vektorje napadov ter predstavili dobre prakse upravljanja kibernetske varnosti, ki med drugim vklju\u010dujejo redno testiranje sistemov in ozave\u0161\u010danje uporabnikov.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Najpogostej\u0161i vektorji napadov<\/h2>\n\n\n\n

Finan\u010dne institucije se soo\u010dajo s plejado potencialnih kibernetskih gro\u017eenj, od napadov z ribarjenjem (ang. phishing<\/em>), izsiljevalske kode (ang. ransomware<\/em>) in kampanj s \u0161kodljivo kodo (ang. malware<\/em>). V nadaljevanju opisujemo uspe\u0161ne vektorje napadov, ki jih najpogosteje zasledimo pri testiranju finan\u010dnih institucij.<\/p>\n\n\n\n

Napadi s socialnim in\u017eeniringom<\/h3>\n\n\n\n

Napadalci uporabljajo metode socialnega in\u017eeniringa, da posameznike pregovorijo v razkrivanje zaupnih informacij ali posredovanje poverilnic za dostop do za\u0161\u010ditenega omre\u017eja. Socialni in\u017eeniring se izvaja v razli\u010dnih oblikah. Najpogosteje se sre\u010dujemo z napadi z ribarjenjem po elektronski po\u0161ti, ne smemo pa zanemariti niti poskusov napadov prek SMS-sporo\u010dil ali celo osebnega pristopa na lokacijah. Tovrstni napadi so zelo u\u010dinkoviti, ker smo ljudje pogosto preve\u010d radovedni ali ustre\u017eljivi. \u017de klik na \u0161kodljivo povezavo ali odprtje \u0161kodljive priponke lahko hekerjem odpre vrata v va\u0161 informacijski sistem.<\/p>\n\n\n\n

Napadi s \u0161kodljivo in izsiljevalsko kodo<\/h3>\n\n\n\n

Napadalci uporabljajo \u0161kodljivo programsko opremo, ki lahko resno po\u0161koduje IT-sistem ali podatke organizacije. Zlasti nevarni so napadi z izsiljevalsko kodo, ki zakleni (za\u0161ifrira) podatke, napadalci pa za povrnitev podatkov ali prepre\u010ditev njihove javne objave zahtevajo visoke od\u0161kodnine. Res je sicer, da s pogajanji vi\u0161ino od\u0161kodnine lahko deloma zni\u017eate, v vsakem primeru pa je ob tak\u0161nem dogodku na udaru ugled podjetja, ogro\u017eeni so podatki komitentov, poleg tega pa pride tudi do slab\u0161e uporabni\u0161ke izku\u0161nje, saj so storitve obi\u010dajno vsaj nekaj \u010dasa onemogo\u010dene. Dana\u0161nje za\u0161\u010dite pred \u0161kodljivo programsko kodo so deloma u\u010dinkovite, tipi\u010dno pa ne prepre\u010dijo najbolj naprednih napadov. Zato so potrebni dodatni tehni\u010dni ukrepi.<\/p>\n\n\n\n

Napadi z onemogo\u010danjem storitev<\/h3>\n\n\n\n

Napadi z onemogo\u010danjem storitev (DDoS) tipi\u010dno temeljijo na po\u0161iljanju velike koli\u010dine prometa proti stre\u017enikom organizacije, kar v prvi fazi upo\u010dasni delovanje omre\u017eja in spletnih strani, v drugi fazi pa pride do odpovedi delovanja sistema.<\/p>\n\n\n\n

Napadi po dobavni verigi<\/h3>\n\n\n\n

Napadi po dobavni verigi so eden novej\u0161ih vektorjev napadov in vklju\u010dujejo ve\u010d dele\u017enikov. Uporabljajo se zlasti takrat, ko \u017eelijo napadalci dostopati do omre\u017eja velikega podjetja, ki ima dobro kibernetsko za\u0161\u010dito, prek interneta pa se povezuje z manj\u0161imi podjetji oz. od njih dobavlja strojno ali programsko opremo. Napadalci izberejo enega teh manj\u0161ih podjetij, ki obi\u010dajno slab\u0161e skrbijo za kibernetsko varnost, in se po dobavni verigi pomikajo do kon\u010dne tar\u010de. Tako s hekerskimi tehnikami, ki morda niso u\u010dinkovite v ciljnem podjetju, po drugi poti, t. i. poti z najmanj\u0161im odporom, vdrejo v ciljno podjetje.<\/p>\n\n\n\n

Finan\u010dne institucije morajo strategije upravljanja kibernetske varnosti oblikovati z mislijo na najpogostej\u0161e vektorje napada in krepitev odpornosti \u0161e intenzivneje graditi na teh podro\u010djih. Pri tem se moramo zavedati, da ni pomembna le namestitev varnostnih naprav, temve\u010d njihova pravilna umestitev v posamezno okolje, prilagoditev nastavitev posameznemu okolju ter spremljanje delovanja v \u017eivljenjskem ciklu IT-okolja. Razli\u010dne nadgradnje in druge spremembe lahko pomembno vplivajo na pravilno prepoznavanje \u0161kodljivih vsebin in poskusov napadov.<\/p>\n\n\n\n

Najpogostej\u0161e ranljivosti<\/h2>\n\n\n\n

Eden od razlogov, zakaj so finan\u010dne institucije tako ranljive in posledi\u010dno privla\u010dne za kibernetske kriminalce, je njihova usmerjenost k uporabnikom ter obse\u017enost in kompleksnost informacijskega sistema. V nadaljevanju bomo opisali pri testiranjih najpogosteje zaznane ranljivosti v finan\u010dnem in ban\u010dnem sektorju.<\/p>\n\n\n\n

Nezavarovana omre\u017eja in zastarela programska oprema<\/h3>\n\n\n\n

Dobro za\u0161\u010diteno omre\u017eje in posodobljena programska oprema sta dve osnovni predpostavki za zagotavljanje varnosti v informacijskem sistemu. Z varnostnimi napravami na perimetru omre\u017eja in v zadnjem \u010dasu tudi v samem omre\u017eju nadzorujemo promet in zaznavamo morebitne deviacije. Odsotnost varnostnih naprav, njihova neustrezna umestitev in pomanjkljivo spremljanje dogajanja na omre\u017eju so pogost vzrok uspe\u0161nih napadov.<\/p>\n\n\n\n

Pomanjkljivo izobra\u017eeni zaposleni<\/h3>\n\n\n\n

Zaposleni, ki ne znajo prepoznati potencialne kibernetske gro\u017enje in se nanjo odzvati, lahko za organizacijo predstavljajo veliko ranljivost. Po drugi strani je to ranljivost, ki jo lahko z izobra\u017eevalnimi programi za uporabnike precej enostavno re\u0161ujemo, dovzetnost za napade s socialnim in\u017eeniringom pa se \u017ee v nekaj mesecih bistveno zmanj\u0161a. Ozave\u0161\u010danje uporabnikov bomo podrobneje naslovili v nadaljevanju.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ibki varnostni mehanizmi za prijavo v sisteme<\/h3>\n\n\n\n

Napadalci lahko pridobijo dostop v poslovno omre\u017eje z ukradenimi ali \u0161ibkimi gesli, zato je vpeljava politike mo\u010dnih gesel nujna za zagotavljanje varnosti. Za dostop do javnih in klju\u010dnih sistemov in aplikacij je zelo priporo\u010dljiva uporaba ve\u010dfaktorske avtentikacije (ang. multi-factor authentication<\/em>) s sistemom enkratnih gesel, avtentikatorjev na mobilnem telefonu, ali tehnologije FIDO.<\/p>\n\n\n\n

Odpravljanja ranljivosti se je smiselno lotevati celostno in strate\u0161ko. Ad-hoc na\u010dini re\u0161evanja kibernetskih tveganj niso za\u017eeleni, saj lahko sicer kratkoro\u010dno re\u0161ijo te\u017eavo, pogosto pa ne prispevajo k splo\u0161nemu izbolj\u0161anju kibernetskovarnostne dr\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

Testiranje kibernetske varnosti<\/h2>\n\n\n\n

Testiranje kibernetske varnosti je ena najpomembnej\u0161ih komponent u\u010dinkovite varnostne strategije. Organizacijam pomaga prepoznavati \u0161ibke to\u010dke na sistemih, da lahko ukrepajo, preden ranljivosti izrabijo napadalci. Ban\u010dni sektor je na podro\u010dju izvajanja varnostnih testov po na\u0161ih izku\u0161njah v slovenskem prostoru eden najbolj naprednih, saj ve\u010dina bank \u017ee leta vestno skrbi za kibernetsko varnost s testiranjem, ozave\u0161\u010danjem uporabnikov in implementiranjem razli\u010dnih varnostnih re\u0161itev. Kljub temu se pri varnostnem testiranju pogosto izka\u017ee, da so ob\u010dutljivi podatki odlo\u017eeni na lahko dostopnih mestih, na primer v datotekah v skupni rabi, v katerih so zapisana administratorska gesla razli\u010dnih sistemov. Avtomatski testi tak\u0161no ranljivost tipi\u010dno ozna\u010dijo kot nizko ali info, dejanski vpliv izrabe ranljivosti na poslovanje in ugled banke pa je lahko ogromen. Tak\u0161ni anomaliji se lahko izognemo z ro\u010dnim penetracijskim oz. vdornim testom ali z uporabo avtomatiziranih re\u0161itev, ki posku\u0161ajo odkrite ranljivosti v danem sistemu tudi izrabiti. Ob ustreznih vhodnih podatkih (npr. specificiranju, kateri podatki so za nas kriti\u010dni) bo izbrana re\u0161itev tak\u0161no ranljivost rangirala z vi\u0161jo stopnjo kriti\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n

Testiranja kibernetske varnosti potekajo na razli\u010dnih ravneh in na razli\u010dni infrastrukturi. Kljub vsemu pa lahko klasi\u010dni varnostni test razdelimo na tri osnovne faze: popis ranljivosti, penetracijsko testiranje in ocena tveganja. Nekoliko druga\u010den potek pa je pri kibernetski vaji Red Teaming, ki jo bomo v nadaljevanju tudi natan\u010dneje opisali.<\/p>\n\n\n\n

Popis ranljivosti<\/h3>\n\n\n\n

S popisom ranljivosti identificiramo potencialne ranljivosti v poslovnem sistemu in jih razvrstimo po pomembnosti. To je prvi korak pri testiranju varnosti sistema, ki se mora nujno nadaljevati z natan\u010dnim pregledom in preizkusom izrabe odkritih ranljivosti (penetracijski test). Pri tem se ne smemo osredoto\u010diti le na ranljivosti, ki so v popisu ozna\u010dene za kriti\u010dne ali visoke, temve\u010d moramo pregledati tudi tiste z oznako info ali nizko, saj se med njimi pogosto skrivajo ranljivosti, ki na prvi pogled neposredno ne predstavljajo ve\u010dje gro\u017enje, lahko pa vsebujejo podatke, ki napadalcem omogo\u010dijo izvajanje nadaljnjih napadov prek drugih virov.<\/p>\n\n\n\n

Penetracijsko testiranje<\/h3>\n\n\n\n

Cilj penetracijskega testa je na podlagi simulacije hekerskega napada preveriti, kako varen je informacijski sistem organizacije. Penetracijski test lahko izvajamo na zunanjem ali notranjem omre\u017eju, na celotnem omre\u017eju ali le na vnaprej dolo\u010denem segmentu, ve\u010d segmentih, na aplikacijah ali programskih vmesnikih, t. i. API-jih.<\/p>\n\n\n\n

Priporo\u010dljivo je, da se varnostno testiranje izvaja cikli\u010dno, saj se zaradi velike dinamike informacijskih okolij neprestano pojavljajo nove ranljivosti in gro\u017enje. Smiselno je, da organizacije razmislijo o uporabi avtomatiziranih orodij, ki omogo\u010dajo redno in u\u010dinkovito izvajanje standardiziranih testov, na dalj\u0161e \u010dasovno obdobje (npr. enkrat letno) pa se izvede obse\u017enej\u0161i penetracijski test. Pri izbiri avtomatiziranega orodja je dobro, da to ne le popi\u0161e ranljivosti in jih razvrsti po objavljeni stopnji kriti\u010dnosti (CVE), temve\u010d jih tudi oceni glede na to, ali je ranljivost v va\u0161em sistemu dejansko mogo\u010de izrabiti in predlaga postopek odprave.<\/p>\n\n\n\n

Ocena tveganja<\/h3>\n\n\n\n

Na podlagi izsledkov popisa ranljivosti in penetracijskega testa se izdela ocena tveganja, ki poleg tehni\u010dnega dela vklju\u010duje tudi poslovni vpliv. V oceni tveganja pove\u017eemo ranljivosti s potencialnimi posledicami njihove izrabe in se na podlagi rezultatov odlo\u010dimo, katere je smiselno najprej re\u0161evati ter predlagamo ustrezne ukrepe za zmanj\u0161anje ali odpravo tveganj.<\/p>\n\n\n\n

Red Teaming<\/h3>\n\n\n\n

Posebna vrsta varnostnega testiranja je t. i. kibernetska vaja oz. Red Teaming, ki je simulacija dejanskega hekerskega napada na organizacijo. \u010ce pri penetracijskem testiranju velja, da naro\u010dnik definira obseg testa (npr. segmente omre\u017eja, aplikacijo ipd.) in se izvajalci dr\u017eijo dogovorjenega obsega, se pri vaji Red Teaming test izvaja na organizaciji kot celoti, uporablja pa se najbolj aktualne hekerske taktike in tehnike. Cilj tak\u0161ne vaje je preveriti, kako dobra sta zaznava in odziv organizacije na kibernetski napad. Na strani naro\u010dnika je tipi\u010dno ena kontaktna oseba, ki z izvajalcem koordinira potek testa, drugi uporabniki o vaji niso obve\u0161\u010deni. Prav zato je pri tak\u0161nem testu pomembno, da se interno vnaprej dobro pojasni, zakaj ima organizacija v dolo\u010denem letu ali polletju namen izvesti kibernetsko vajo in kaj je cilj tak\u0161nega testa.<\/p>\n\n\n\n

Red Teaming<\/a> je edini varnostni test, s katerim ne preverite le varnosti omre\u017eja, temve\u010d dejansko odpornost organizacije na kibernetski napad. \u010ceprav se morda sli\u0161i vabljivo, kibernetska vaja ni primerna za vsako organizacijo. Smiselno je, da podjetje prej \u017ee dose\u017ee dolo\u010deno zrelostno raven kibernetske varnosti, kar pomeni, da ima izku\u0161nje z izvajanjem penetracijskih testov, morda tudi z ozave\u0161\u010danjem uporabnikov in skrbjo za skladnost.<\/p>\n\n\n\n

Eden od ciljev kibernetske vaje je lahko tudi trening ekipe za odziv. Na podlagi izsledkov vaje ekipa izvajalca (Red Team) poda priporo\u010dila ekipi za odziv (Blue Team), ki lahko z njimi izbolj\u0161a prepoznavanje potencialnih napadov in s tem varnostno dr\u017eo organizacije. Naprednej\u0161a oblika urjenja ekipe za odziv pa je t. i. Purple Teaming<\/a>, kjer s premi\u0161ljenimi tehnikami napadov organizacija testira zaznavo napada in glede na reakcijo ekipe za odziv uvede nadaljnje izpopolnjevanje ve\u0161\u010din.<\/p>\n\n\n\n

Ozave\u0161\u010danje uporabnikov<\/h2>\n\n\n\n

Poleg testiranja kibernetske varnosti je izredno pomembno tudi neprestano izobra\u017eevanje in ozave\u0161\u010danje uporabnikov. Po statistikah in izku\u0161njah iz prakse so uporabniki \u0161e vedno zelo ranljiv del informacijskega sistema. Z dobro pripravljenim la\u017enim sporo\u010dilom velik dele\u017e uporabnikov napadalcem neposredno ali posredno posreduje svoje poverilnice. Sodobni napadi so temeljito premi\u0161ljeni, pogosto usmerjeni v pridobivanje podatkov o to\u010dno dolo\u010deni osebi ali profilu v organizaciji. Napadalci informacije poi\u0161\u010dejo na dru\u017eabnih omre\u017ejih in spletu ter tudi s pomo\u010djo umetne inteligence pripravijo usmerjena la\u017ena sporo\u010dila (ang. spear phishing<\/em>), ki nimajo slovni\u010dnih napak, na podlagi katerih jih je bilo mogo\u010de enostavno prepoznati v preteklosti.<\/p>\n\n\n\n

Organizacije naj svoje zaposlene izobra\u017eujejo o najbolj\u0161ih praksah na podro\u010dju kibernetske varnosti, kot so mo\u010dna gesla, varno shranjevanje zasebnih podatkov in za\u0161\u010dita pred napadi z ribarjenjem. V tem kontekstu je priporo\u010dljivo, da organizacije spodbujajo zaposlene, naj poro\u010dajo o kakr\u0161nem koli sumljivem dogajanju, ki ga opazijo na omre\u017eju ali v elektronski po\u0161ti.<\/p>\n\n\n\n

Drugi zelo pomemben del ozave\u0161\u010danja pa je prakti\u010dni trening prepoznavanja kibernetskih napadov s socialnim in\u017eeniringom. V ta namen obstajajo re\u0161itve, ki ponujajo razli\u010den obseg vsebin, raznovrstne u\u010dne materiale, ki so lahko razvr\u0161\u010deni tudi po te\u017eavnosti in tako spodbujajo vedno vi\u0161jo stopnjo ozave\u0161\u010denosti in sposobnosti prepoznavanja napadov. Klju\u010dni del treninga ozave\u0161\u010danja je povratna informacija o uspe\u0161no ali neuspe\u0161no opravljeni vaji. Uporabnike, ki vaje niso uspe\u0161no opravili, seznanimo z mesti, ki bi jih v vaji morali prepoznati kot \u0161kodljiva (ang. red flags<\/em>), ponudimo jim dodatna izobra\u017eevalna gradiva in po dolo\u010denem \u010dasu ponovno po\u0161ljemo podobno vajo. Skrbnikom programa ozave\u0161\u010danja je na voljo statistika klikov, s katero lahko merijo trend izbolj\u0161anja in uspe\u0161no prepoznavajo, kateri oddelki ali skupine uporabnikov bolje napredujejo in jim lahko ponudijo te\u017eja gradiva, in kateri potrebujejo dodatne vaje na ni\u017eji ravni.<\/p>\n\n\n\n

Smiselno je, da organizacije vpeljejo politiko upravljanja z varnostnimi incidenti in dolo\u010dijo postopke, ki jih je treba upo\u0161tevati pri poro\u010danju o incidentu. Tako se bodo zaposleni zavedali svoje odgovornosti pri poro\u010danju o incidentih ter se bodo nanje odzvali hitreje in bolj u\u010dinkovito. V varnostnih politikah oz. internih pravilnikih naj organizacije dolo\u010dijo pravice in odgovornosti glede na razli\u010dne uporabni\u0161ke vloge, hkrati naj po vlogah tudi prilagodijo vrsto in zahtevnost izobra\u017eevanja. Dokumentacija naj bo shranjena na mestu, kjer je dostopna vsem zaposlenim s ciljem, da jo uporabljajo kot smernice pri vsakdanjem delu.<\/p>\n\n\n\n

Ban\u010dne institucije se pogosto sre\u010dujejo tudi s posledicami kibernetskih napadov na komitente. V tem pogledu opa\u017eamo vedno ve\u010djo anga\u017eiranost bank, da z razli\u010dnimi sredstvi obve\u0161\u010danja komitente opozarjajo na poskuse napadov in jih ozave\u0161\u010dajo o ustreznem ravnanju in prepoznavanju pasti. S tak\u0161nimi akcijami banke bistveno pripomorejo k izbolj\u0161anju ozave\u0161\u010denosti o kibernetskih napadih v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem kontekstu.<\/p>\n\n\n\n

Pri ozave\u0161\u010danju o kibernetski varnosti je pomembno tudi, da organizacije redno pregledujejo svoje varnostne politike in ustrezno obravnavajo najnovej\u0161e kibernetske gro\u017enje. K temu zavezujejo organizacije v finan\u010dnem in ban\u010dnem sektorju  tudi razli\u010dni standardi in direktive, ki spodbujajo u\u010dinkovito upravljanje kibernetske varnosti.<\/p>\n\n\n\n

Direktiva NIS2 in uredba DORA<\/h2>\n\n\n\n

Konec leta 2022 je Evropska unija sprejela dva pomembna dokumenta, ki bistveno spreminjata polo\u017eaj kibernetske varnosti v velikem delu gospodarstva in javne uprave. Direktiva NIS2<\/a> dolo\u010da ukrepe za skupno visoko raven kibernetske varnosti v Evropski uniji, ki jih morajo dr\u017eave \u010dlanice v lokalno zakonodajo implementirati do sredine oktobra 2024. Med drugim direktiva \u0161iri nabor zavezancev, ti pa bodo morali po novem spremljati tudi kibernetska tveganja svojih dobaviteljev. S tem direktiva naslavlja vedno bolj pere\u010d problem napadov prek dobavne verige.<\/p>\n\n\n\n

Uredba DORA<\/a> pa je specializirana za digitalno operativno odpornost finan\u010dnega sektorja in je kot taka zavezujo\u010d pravni akt v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah EU. V praksi bo za\u010dela veljati 17. januarja 2025 in do takrat se morajo vse institucije, ki jih uredba zavezuje, nanjo ustrezno pripraviti.<\/p>\n\n\n\n

Obe regulativi sta pomembni za zagotavljanje ustreznih ukrepov, s katerimi se bodo organizacije za\u0161\u010ditile pred potencialnimi kibernetskimi gro\u017enjami in krepile kibernetsko odpornost. Ti ukrepi vklju\u010dujejo vpeljavo varnostnih pregledov in testiranj, krepitev ozave\u0161\u010denosti uporabnikov, zaznavanje \u0161kodljivih aktivnosti na omre\u017ejih in ustrezen odziv. V primeru kibernetskih incidentov se morajo organizacije odzvati hitro, a koordinirano, odlo\u010ditve morajo biti preudarne in vsi postopki dokumentirani.<\/p>\n\n\n\n

NIS2 in DORA ponujata organizacijam ogrodje, s katerim si lahko pomagajo pri sistemati\u010dni krepitvi varnostne dr\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

NIST Cybersecurity Framework<\/h2>\n\n\n\n

Pri u\u010dinkovitem upravljanju kibernetske varnosti se lahko organizacije oprejo tudi na NIST Cybersecurity Framework, ogrodje za upravljanje kibernetske varnosti, ki ga je razvil ameri\u0161ki nacionalni institut za standardizacijo in tehnologijo (NIST<\/a>). Ogrodje podaja smernice, kako prepoznavati potencialna tveganja in ranljivosti, razviti politike in postopke, da jih lahko obravnavamo, in razviti na\u010drt odzivanja na incidente. Poleg tega je ogrodje v pomo\u010d tudi pri ocenjevanju zrelosti organizacije na podro\u010dju kibernetske varnosti ter izpostavljenosti organizacije tveganjem.<\/p>\n\n\n\n

Trenutna verzija ogrodja NIST vsebuje petstopenjski krog upravljanja kibernetske varnosti: identifikacija \u2013 za\u0161\u010dita \u2013 zaznava \u2013 odziv \u2013 obnova (ang. identify \u2013 protect \u2013 detect \u2013 respond \u2013 recover<\/em>). Glavni cilj je cikli\u010dnost postopka, s \u010dimer so poudarili, da je kibernetska varnost neprestano razvijajo\u010de se podro\u010dje, ki zahteva nenehno spremljanje in izbolj\u0161ave.<\/p>\n\n\n\n

V za\u010detku leta 2024 pri\u010dakujemo novo verzijo ogrodja NIST, ki uvaja novo kategorijo \u00bbupravljanje\u00ab (ang. governance<\/em>) in jo postavlja nad vseh pet stopenj kroga. S tem so avtorji ogrodja poudarili pomen obvladovanja kibernetskih tveganj in upravljanje kibernetske varnosti pomaknili bli\u017eje vodstvu in odlo\u010devalcem.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce se v okviru tako prepoznanega ogrodja, kot je NIST Cybersecurity Framework, uveljavlja pojem upravljanja, naj si tudi odgovorni za kibernetsko varnost v organizacijah prizadevajo, da sprememb na tem podro\u010dju vodstvu in upravam ne bodo predstavljali v obliki podatkov o \u0161tevilu novo odkritih ranljivosti ali novo name\u0161\u010denih varnostnih napravah. Ve\u010dji poudarek naj bo na vsebini, kot je spremenjeno podro\u010dje napada, razli\u010dne oblike gro\u017eenj in tveganj, in \u0161ele nato, kako bodo te izzive naslovili znotraj ekipe in organizacije. Pomembno je prepoznavati kibernetsko varnost kot enega od temeljev za uspe\u0161no poslovanje podjetja in tudi varuha ugleda, saj zlasti v ustanovah, kjer se obdeluje veliko osebnih in ob\u010dutljivih podatkov, vsak vdor in razkritje zelo verjetno pomenita tudi veliko negativno publiciteto. Organizacije, ki so vpeljale standard ISO 27001<\/a>, so \u017ee dokazale, da vodstvo prepoznava informacijsko varnost kot vodilo pri poslovanju, nova verzija standarda iz leta 2022 pa dodatno vpeljuje nekatere kontrole, ki so bolj tehnolo\u0161ko naravnane.<\/p>\n\n\n\n

Sklepne misli<\/h2>\n\n\n\n

\u010ce se torej NIST Cybersecurity Framework z dodajanjem elementa upravljanja pribli\u017euje poslovodstvu, se ISO 27001 v verziji 2022 s tehni\u010dnimi kontrolami pribli\u017euje podro\u010dju kibernetske varnosti. Ugotovitev je v obeh primerih podobna: kibernetska in informacijska varnost sta podro\u010dji, ki ju obravnavamo tako s tehnolo\u0161kega kot poslovodnega vidika in prispevata k uspe\u0161nemu delovanju organizacij. Doseganje vi\u0161je ravni kibernetske varnosti v organizacijah je cikli\u010den postopek, ki zahteva stalno spremljanje, odzivanje na aktualne razmere in izbolj\u0161evanje. Temelj za izbolj\u0161ave je jasna slika o stanju kibernetske varnosti, ki jo prika\u017eejo rezultati varnostnih testov in priporo\u010dila, osnovana na podlagi teh rezultatov.<\/p>\n\n\n\n

\n
Preverite, kako lahko z na\u0161imi storitvami izbolj\u0161ate upravljanje kibernetske varnosti.<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\"\"<\/a><\/div>

Penetracijski test<\/a><\/h3><\/header>

Penetracijski test omogo\u010da odkrivanje ranljivosti IT sistema in je podlaga za dolo\u010danje njihove kriti\u010dnosti in podajanje priporo\u010dil.<\/p>\n<\/div><\/div><\/article>\n

\"\"<\/a><\/div>

Red Teaming<\/a><\/h3><\/header>

Testirajte svojo IT ekipo, zaposlene in postopke. Cilj storitve Red Teaming je vdreti v sistem tako, da se vi tega sploh ne zavedate.<\/p>\n<\/div><\/div><\/article>\n

\"\"<\/a><\/div>

Test varnosti gesel<\/a><\/h3><\/header>

Test varnosti gesel je storitev, s katero preverite, ali je va\u0161a varnostna politika ustrezna in kako varna so gesla v va\u0161em omre\u017eju.<\/p>\n<\/div><\/div><\/article>\n<\/div><\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Smernice upravljanja kibernetske varnosti se tudi v finan\u010dnem sektorju vedno bolj osredoto\u010dajo na sposobnost odziva in krepitev odpornosti.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":5115,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_genesis_hide_title":false,"_genesis_hide_breadcrumbs":false,"_genesis_hide_singular_image":false,"_genesis_hide_footer_widgets":false,"_genesis_custom_body_class":"","_genesis_custom_post_class":"","_genesis_layout":"","footnotes":""},"categories":[67,49],"tags":[],"class_list":["post-5108","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-blog-sl-2","category-novice","entry"],"yoast_head":"\nSmernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Smernice upravljanja kibernetske varnosti se tudi v finan\u010dnem sektorju vedno bolj osredoto\u010dajo na sposobnost odziva in krepitev odpornosti.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Smernice upravljanja kibernetske varnosti se tudi v finan\u010dnem sektorju vedno bolj osredoto\u010dajo na sposobnost odziva in krepitev odpornosti.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Carbonsec - Kibernetska varnost za va\u0161e poslovanje\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2023-10-26T13:53:50+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2023-11-09T12:08:09+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1280\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"853\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Grega Pre\u0161eren\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Grega Pre\u0161eren\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"12 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Grega Pre\u0161eren\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/21ea2a0437d10f0de3a3e06e53402d95\"},\"headline\":\"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju\",\"datePublished\":\"2023-10-26T13:53:50+00:00\",\"dateModified\":\"2023-11-09T12:08:09+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/\"},\"wordCount\":2993,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/pexels-pixabay-259200.jpg\",\"articleSection\":[\"Blog\",\"Novice\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/\",\"name\":\"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/pexels-pixabay-259200.jpg\",\"datePublished\":\"2023-10-26T13:53:50+00:00\",\"dateModified\":\"2023-11-09T12:08:09+00:00\",\"description\":\"Smernice upravljanja kibernetske varnosti se tudi v finan\u010dnem sektorju vedno bolj osredoto\u010dajo na sposobnost odziva in krepitev odpornosti.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/pexels-pixabay-259200.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/pexels-pixabay-259200.jpg\",\"width\":1280,\"height\":853},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/\",\"name\":\"Carbonsec - Kibernetska varnost za va\u0161e poslovanje\",\"description\":\"Svetovalne storitve kibernetske varnosti za podjetja, da bodo varna pred vdori in tako popolnoma osredoto\u010dena na svoje poslovanje.\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#organization\",\"name\":\"Carbonsec - kibernetska varnost va\u0161ega podjetja\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/01\\\/carbonsec-lezeci-barvni.svg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/01\\\/carbonsec-lezeci-barvni.svg\",\"width\":2923,\"height\":588,\"caption\":\"Carbonsec - kibernetska varnost va\u0161ega podjetja\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/21ea2a0437d10f0de3a3e06e53402d95\",\"name\":\"Grega Pre\u0161eren\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/2d8e1d428ec00abaa058f5514c9f98c1e4df9c2151022189d1259840213bbda6?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/2d8e1d428ec00abaa058f5514c9f98c1e4df9c2151022189d1259840213bbda6?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/2d8e1d428ec00abaa058f5514c9f98c1e4df9c2151022189d1259840213bbda6?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Grega Pre\u0161eren\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/www.carbonsec.com\\\/sl\\\/author\\\/gregap\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju","description":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti se tudi v finan\u010dnem sektorju vedno bolj osredoto\u010dajo na sposobnost odziva in krepitev odpornosti.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju","og_description":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti se tudi v finan\u010dnem sektorju vedno bolj osredoto\u010dajo na sposobnost odziva in krepitev odpornosti.","og_url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/","og_site_name":"Carbonsec - Kibernetska varnost za va\u0161e poslovanje","article_published_time":"2023-10-26T13:53:50+00:00","article_modified_time":"2023-11-09T12:08:09+00:00","og_image":[{"width":1280,"height":853,"url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Grega Pre\u0161eren","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Grega Pre\u0161eren","Est. reading time":"12 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/"},"author":{"name":"Grega Pre\u0161eren","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#\/schema\/person\/21ea2a0437d10f0de3a3e06e53402d95"},"headline":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju","datePublished":"2023-10-26T13:53:50+00:00","dateModified":"2023-11-09T12:08:09+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/"},"wordCount":2993,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200.jpg","articleSection":["Blog","Novice"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/","url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/","name":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200.jpg","datePublished":"2023-10-26T13:53:50+00:00","dateModified":"2023-11-09T12:08:09+00:00","description":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti se tudi v finan\u010dnem sektorju vedno bolj osredoto\u010dajo na sposobnost odziva in krepitev odpornosti.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#primaryimage","url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200.jpg","width":1280,"height":853},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/smernice-upravljanja-kibernetske-varnosti-v-financnem-sektorju\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finan\u010dnem sektorju"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#website","url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/","name":"Carbonsec - Kibernetska varnost za va\u0161e poslovanje","description":"Svetovalne storitve kibernetske varnosti za podjetja, da bodo varna pred vdori in tako popolnoma osredoto\u010dena na svoje poslovanje.","publisher":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#organization","name":"Carbonsec - kibernetska varnost va\u0161ega podjetja","url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/carbonsec-lezeci-barvni.svg","contentUrl":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/carbonsec-lezeci-barvni.svg","width":2923,"height":588,"caption":"Carbonsec - kibernetska varnost va\u0161ega podjetja"},"image":{"@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/"}},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/#\/schema\/person\/21ea2a0437d10f0de3a3e06e53402d95","name":"Grega Pre\u0161eren","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/2d8e1d428ec00abaa058f5514c9f98c1e4df9c2151022189d1259840213bbda6?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/2d8e1d428ec00abaa058f5514c9f98c1e4df9c2151022189d1259840213bbda6?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/2d8e1d428ec00abaa058f5514c9f98c1e4df9c2151022189d1259840213bbda6?s=96&d=mm&r=g","caption":"Grega Pre\u0161eren"},"url":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/author\/gregap\/"}]}},"featured_image_src":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200-600x400.jpg","featured_image_src_square":"https:\/\/www.carbonsec.com\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-pixabay-259200-600x600.jpg","author_info":{"display_name":"Grega Pre\u0161eren","author_link":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/author\/gregap\/"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5108","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5108"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5108\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5141,"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5108\/revisions\/5141"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5115"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5108"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5108"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.carbonsec.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5108"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}